Sodraška pešpot

Sodraški trg

Sodraška pešpot

Novi Pot

Sodraška pešpot

Rimski zaporni zid – Claustra Alpium Iuliarum

Sodraška pešpot

Soteska Kadice

Sodraška pešpot

Gora

Sodraška pešpot

Globoka jama

Sodraška pešpot

Velb

Sodraška pešpot

Pristava

Sodraška pešpot

Dom na Travni gori

Sodraška pešpot

Nova Štifta

Sodraška pešpot

Maticova etno hiša

Sodraška pešpot

Sveti Marko

Sodraška pešpot

Strmca

Sodraška pešpot

Janez Mihelič – Blavc, avtor postavitve

Franc Češarek, avtor izbora trase

a

Najpomembnejše točke "Sodraške pešpoti"

Na spodnjih zavihkih si lahko ogledate opise najpomebnejših točk na sodraški pešpoti. Preprosto kliknite spodaj na željeno točko (zavihek) in prikaže se vam predstavitev značilnosti na “sodraški pešpoti”. Vsaka opisana točka je lahko samostojna tura z začetkom in koncem na trgu v Sodražici.

Sodraška pešpot

 Sodraška pešpot – osnovni opis

Sodraška pešpot je krožna, z začetkom in zaključkom v Sodražici. Ima namen, da pohodnik obhodi občinsko mejo. Ker je občina majhna, jo dobro pripravljen pohodnik sicer lahko obhodi v približno 16 urah. Vendar to ni namen, saj smo z označitvijo krožne poti okoli Sodražice želeli pohodnikom pokazati kar največ naravnih in kulturnih znamenitosti, ki jih srečamo na ali ob poti okoli Sodražice. Teh pa je kar nekaj. Zato je smiselno, da pot opravimo v več krajših etapah in si na ta način dodobra ogledamo vse, kar je značilno za občino Sodražica. Lahko se je lotimo tudi v drugačnem zaporedju, kot je opisana v nadaljevanju. Včasih v posameznih variantah pot seže tudi čez občinske meje ali pa gre po že označenih drugih znanih ali manj znanih pohodniških poteh. Njena značilnost pa je, z izjemo nekaj manjših odsekov, da je nezahtevna in relativno varna.
Za vsako etapo je predvideno, da se začne na trgu v Sodražici in se tu tudi konča.
Pot je delno označena s planinskimi oznakami, z dodatno oznako SP in na določenih mestih, kjer so spremembe smeri, tudi s tablicami z oznako kraja in časa hoje. Sedanje smerne tablice je že dodobra načel zob časa zato se nanje ne gre zanašati. Sodraški pohodniki zato načrtujemo izdelavo in postavitvijo novih usmerjevalnih tablic v skladu z smernicami stroke.

Idejo za označitev sodraške pešpoti je kmalu po ustanovitvi občine dal starosta sodraških pohodnikov – Franc Češarek, ki je z izjemno vztrajnostjo poiskal in delno tudi označil celotno traso. S tem je opravil izjemno in zahtevno delo.

 

 

 

 

 

 

 

Karta sodraške pešpoti |

 

Na trgu v Sodražici se začne sodraška pešpot

Občina Sodražica

 

je bila ustanovljena leta 1999 z izločitvijo iz občine Ribnica. Meji na občine Loški Potok, Bloke, Velike Lašče in Ribnica. Razprostira se na 49,5 km2 površine, na kateri v 23 naseljih živi okoli 2160 prebivalcev. Naselja so večinoma v nižinskem delu ob glavnem vodotoku Bistrica in njenih pritokih, deset vasi in zaselkov pa leži v pasu od 800 do 900 m nadmorske višine.

Sodraška dolina zavzema severozahodni del Ribniške doline. Prične se v povirju Bistrice pod Boncarjem, nadaljuje se proti jugovzhodu in se razširi v koritasto kraško dolino z ravnim dnom in rahlo dvignjenimi robovi med dvema prelomnicama ob Veliki in Mali gori. Pobočja se ponekod zelo strmo dvigajo nad dolino. Najvišji predel je Travna gora. Območje Gore, ki obsega pet vasi, ločenih od ostalih naselij, ima obsežne travnate planjave, ki se nadaljujejo proti občini Loški Potok. Z južne strani se pobočja strmo spuščajo proti Bistrici. Severno stran doline pa obdaja precej manj strma pokrajina Slemena, ki predstavlja prijazen, valovit svet s številnimi grapami in soteskami. Občina Sodražica leži izven glavnega slovenskega cestnega in železniškega koridorja, zato ima dokaj odročno lego. Je pa od večjih središč oddaljena manj kot 50 kilometrov – od Ljubljane 45 km, Kočevja 28 km, Cerknice 30 km.

Občina Sodražica ima 23 naselij, od tega je 15 naselij demografsko ogroženih.

Kraj, vas, mestno naselje, trg – Sodražica je tudi občinsko središče z županstvom, osnovno šolo in vrtcem, zdravstveno postajo, pošto, ljudsko knjižnico, župniščem, nekaj proizvodnimi obrati, trgovinami in gostinskimi lokali.

| Spletna stran občine Sodražica |

 Začetek poti, N:45.762091, E:14.636119 n.v.: 541 m

Sodraška pešpot se začne na trgu v Sodražici in gre po ulici Zavoda, mimo »Miklovca« do vasi Črnec. Nadaljuje se čez vas Zadniki in po obronkih hriba »Linca« in »Mikunca« do vasi – zaselka Novi Pot (2 uri in 30 min).

Sodraški trg – nekoč in danes

Novi pot, dolina Kuzmanke

Novi Pot, N:45.989145, E:14.574672 n.v.: 819 m

Vas (zaselek) Novi Pot ima le še nekaj hišnih številk in prebivalcev.Če boste potrkali na vrata »Maroltovih«, vam bo gospodinja zagotovo našla kak domač priboljšek. Za okrepčilo kake večje skupin pa je potrebno predhodno poklicati.

Pot se nadaljuje do križišča cest in se vzpne po gozdni vlaki do »Taborščka« –   verjetno ostankov stare rimske utrdbe. Tu je tudi trasa pešpoti ob rimskih zapornih zidovih – »Claustra Alpium Iuliarum«, ki od vasi Lužarji v občini Velike Lašče čez vas Benete sledi ostankom rimskega zidu oziroma zapore in se čez sotesko Kadic vzpne na Goro do vasi Betonovo. Od tu se pot nadaljuje po občini Loški Potok in občini Loška dolina vse do Babnega Polja na meji z Republiko Hrvaško. Pot ob rimskih zaporah je označena z belo-modro dvobojnico in kar nekaj časa po naši občini poteka po trasi sodraške pešpoti ali obratno.Sodraška pešpot se nato nadaljuje do vrha ceste Boncar. Boncar je ime za vrh stare ceste oziroma za cesto, ki se je v številnih serpentinah iz vasi Podklanec dvignila na Bloško planoto. To je bila nekoč pomembna prometna žila, po kateri se je iz notranjosti tovorilo različno blago preko Cerknice do Rakeka, kjer je bila najbližja železniška postaja. Predvsem prebivalcem v Podklancu je bližnji boncarski klanec zagotavljal dodaten zaslužek. Tu so se ustavljale tovorne vprege, furmani so se okrepčali v gostilni ter napojili in nahranili konje. Za premagovanje klanca pa so potrebovali dodatne konje, ki so jih zagotovili domačini. Tako dodajanje konjske vprege se je po starem imenovalo »furajtanje«.

Z vrha Boncarja se sodraška pešpot nato nadaljuje čez vas Benete, mimo kote hriba »Drnik«, kjer skoraj cel kilometer lahko jasno sledimo ostankom rimskega zidu. Na enem mestu so delno izkopani ostanki stražnega stolpa. Tu poteka pot po sosednji občini – Bloke.

Varianta 1 – spust v dolino “Kuzmanke”

Spust v dolino, imenovano »Kuzmanka« – po zložni poti, začnemo nad vikendom na Novem Potu (N45 47.349 E14 34.480, n.v.: 819), kjer gremo desno proti lovski koči ali po strmi krajši poti (N45 47.159 E14 33.729, n.v.: 759m), kjer nekaj sto metrov od lesenega objekta – žage, zavijemo desno, najprej čez pašnike nato pa strmo navzdol v dolino. Slikovita neokrnjena ozka dolina je vredna ogleda. Vzpon do vasi Kotel, kjer se na križišču ponovno priključimo osnovni varianti sodraške pešpoti. Obisk doline »Kuzmanka« nam vzame dodatno uro nekoliko napornejše hoje.
Rimski zaporni zid - CLAUSTRA ALPIUM IULIARUM

 Rimski zaporni zid – CLAUSTRA,   N:45.763761, E:14.570379 n.v. 761 m

Lokacije rimske zapore na območju občine Sodražica

  1. Benete N:45.763761, E:14.570379 n.v. 761 m
  2. Taboršče N:45.778736, E:14.558098 n.v.: 842 m
  3. Novi Pot N:45.782879, E:14.558211 n.v.: 756 m

V dobi rimskega cesarstva je bil utrjen državni mejni pas. Dokončno je bil postavljen v 3. in 4. stoletju skupaj z obrambnimi trdnjavami, obzidanimi naselji, kasteli, stražnimi in oglednimi stolpi, prežami in utrjenimi podeželskimi vilami, mitnicami za plačilo cestne pristojbine in drugimi vojaškimi postojankami. Njegova naloga je bila braniti občutljiva mejna območja pred ropajočimi in nasilno naseljujočimi ljudstvi ter varovati sedež rimskega imperija. V 7. in 8. stoletju pa je prav ta zid predstavljal zahodno naselitveno mejo Slovanov. Danes rimski zid, poznoantična zapora, ajdovski zid ali cvinger predstavljajo največjo gradbeno dediščino vseh obdobij na območju Slovenije.

Soteska Kadice

Soteska Kadice. (N:45.762101, E:14.567704 n.v.: 682 m)

Mateča voda je skupaj s svojim pritokom Lopata v Kadicah izdolbla v strugo čudovite naravne podobe – kadice in krajši kanjon. Soteska Kadice je ena najlepših naravnih znamenitosti v občini Sodražica (Bistrica s pritokom je z naravnim slapom v kamen s pomočjo vode izdolbla kadi, tu pa je tudi zaščiten rastlinski svet). Skupščina nekoč skupne občine Ribnica je sotesko Kadice razglasila za naravni spomenik lokalnega značaja.

Na sliki: Soteska Kadice in “Škofek”.

 

 

 

 

 

 

 

 

Krajevna oznaka: Podklanec.
Občina: Sodražica, Nova vas – Bloke.
Varstveni status: Naravni spomenik (Skupščinski Dolenjski list, 8/89).
Planski status: Naravni spomenik.
Opis: Na vzhodnem robu tektonsko dvignjene planote Blok (® Bloščica) izvira v več povirnih krakih potok Bistrica. Eden teh povirnih krakov je tudi Mateča voda, ki ima svoje povirje v dolomitih pod Runarskim v nadmorski višini 800 m. Voda se nato v kratki, a izraziti soteski v triasnih dolomitih spusti do nadmorske višine 620 m pri Zg. Matetih. Soteska Mateče vode in tudi soteska njenega desnega pritoka izpod Betonovega imata zaradi strmih pobočij »alpski« značaj. Na obeh vodah je tudi več manjših slapov, ki padajo v tolmune, po katerih je soteska dobila svoje ime – Kadice. Na pritokih so lehnjakaste obloge. V soteski najdemo predstavnike alpskega rastlinstva: Pinguicula alpina, Rhododendron hirsutum, Aster bellidiastrum, Tofieldia calyculata, Paedorota lutea. Nekatere od teh imajo tu skrajno jugozahodno mejo svojega areala. Rastišče kranjskega jegliča (Primula carniolica). Zaradi selektivne erozije in korozije so se na pobočjih nad sotesko ohranili dolomitni samotarji. Najbolj znan je 3 m visok obelisk, ki je viden tudi z nove ceste Runarsko–Podklanec. Zaradi značilne silhuete ga imenujejo Škofek oz. Škufek, Škofič pa tudi Mateča deklica.
Stanje: Soteska je bila deloma prizadeta ob gradnji ceste Sodražica–Bloke, sicer je dokaj ohranjena.
Površina: 13,52 ha.
Nadmorska višina: 620 – 750 m.
Ovrednotenje: Slikovita »alpska« soteska v nealpskem delu Slovenije, številni alpinski florni elementi, nekateri na robu areala; rastišče ogroženih in endemičnih rastlinskih vrst.
Varstveni režim: Za hidrološko, botanično in površinsko geomorfološko naravno dediščino.
Namembnost: Spomeniška, izobraževalna, rekreacijska.

Varianta 2, čez “ravenske” laze na Betonovo. (N:45.759300, E:14.569562 n.v.: 622 m)

Od domačije v Kadicah po desni brežini »Mateče« vode, nato čez potok in nad slapovi strmo v hrib proti »ravenskim« lazom. Steza gre neposredno za skalnato iglo imenovano “Škofek”. Nato po gozdni poti do vasi Betonovo, kjer se priključi na sodraško pot.

V nadaljevanju se pot pri Spodnjih Matetih vzpne po številnih serpentinah do vasi Kračali, nato delno po cesti proti Ravnam in po gozdni cesti ter vlaki do vasi Betonovo, ki je ena od petih vasi, ki jih skupno imenujemo Gora.

Gora

Gora

je območje petih vasi (Kržeti, Petrinci, Janeži, Kračali in Betonovo).

Na vzpetini nad naseljem Petrinci je vaška cerkev s pokopališčem. Pod njo je na travniku pred naseljem znamenje, posvečeno gorniški »Lenčki«, ki je po ustnem izročilu doživela »videnje«. Znamenje postaja romarska točka vernikov.

Iz vasi Betonovo se trasa sodraške pešpoti nadaljuje deloma po cesti, skrene po gozdni cesti in vlaki do asfaltne ceste Sodražica–Loški Potok, prečka cesto ter po gozdni cesti, mimo kote Kamengrič (Na Kamengriču ima Planinsko društvo Loški Potok kočo, ki je odprta ob koncu tedna ali po predhodnem naročilu), do križišča, imenovanega »Levstikovo znamenje«, ter se nadaljuje po gozdni cesti in vlaki do »Globoke jame«

Varianta 3: Obisk koče na Kamen griču (PD LOški Potok). (N45 43.752 E14 37.035; n.v.: 1016m)

S sodraške poti na cesti pod koto »Kamengrič« se rahlo povzpnemo ob markacijah »potoške poti« do planinske koče, ki jo je zgradilo Planinsko društvo Loški Potok. Od koče se nato pot spusti do križišča »Levstikovo znamenje«, kjer se priključi sodraški pešpoti.

 

Varianta 4: Kalični vrh – Kaliči. (N45 43.448 E14 38.032 n.v.: 1117 m )

  Nekaj 100 m od »Levstikovega znamenja« je možna pot po potoških markacijah do kote »Kalični vrh« 1117 n/m, nato se po označeni vlaki spustimo na traso sodraške pešpoti. Ko pridemo na gozdno cesto, lahko nadaljujemo desno proti »Globoki jami« ali levo proti domu na Travni Gori. V spomladanskem času je pot na ta vrh nekaj posebnega, saj nas ob poti spremljajo gosta rastišča teloha, tako da je pobočje videti kot v snegu. Pojav močno spominja na rastišče narcis na Golici.

Globoka jama

Globoka jama N45 43.360 E14 38.392 n.v.: 963m

je kraška jama, ki je zaradi svoje skritosti in dokajšnje globine zavarovana z majavo žično ograjo. Jama je evidentirana v seznamu ljubljanskega zavoda za zaščito naravne in kulturne dediščine kot geomorfološka značilnost. V njej so ribniški jamarji našli samo ostanke živalskih okostij in je zato ne gre povezovati z medvojnimi ali povojnimi dogodki. Pot nato nadaljuje po prijetni gozdni stezi do križišča gozdnih cest, ki se imenuje »Boštjanov štant«. Graditelj nad križiščem razpadajoče preže ali«štanta« po lovsko iz teh krajev je bil verjetno Boštjan in ime se je prijelo.

Pot gre nato po cesti do odcepa gozdne poti – vlake proti »Velbu« in nato po gozdni cesti in vlaki do »Velba”

Velb

Velb. (N45 42.819 E14 38.749; n.v: 1039m)

je majhen naravni most, prehod ali preduh, pod katerim je speljana planinska pot. Tu je na kamnu vklesano obledelo obeležje umrlemu partizanu, v bližini pa na drevesu tabla z napisom opozarja na to, da je tu med drugo vojno taborila ribniška četa. Sama naravna tvorba je dokaj skrita, zato moramo biti pazljivi pri sledenju oznak. Skozi »Velb« gremo s potoške strani in nadaljujemo pot do »Pristave«.

Pristava

Pristava (N45 43.348 E14 38.970; n.v.: 947m)

Tu je nekoč stala lesena gozdarska koča, ki je bila celo stalno naseljena. Sedaj je tu le vodno zajetje »štirna« in majhna kapelica. Pristava je pogost cilj pohodnikov iz Sodražice. Mimo »globoke doline«, v kateri je mrhovišče, nadaljujemo pot do doma na Travni Gori.

Planinski dom na Travni gori

Planinski dom na Travni Gori. (N45 44.177 E14 38.655; n.v: 906m)

Planinski dom na Travni Gori je bil in ponovno postaja prijetna izletniška in planinska točka in postojanka. Mimo doma pelje ribniška planinska pot. Dom na Travni Gori je lahko izhodišče za številna pohodniška in kolesarska potepanja v smeri proti Ogenjci, Jelenovemu žlebu, Glažuti, Loškem Potoku, Zadolju itd. Dom je v lasti gasilske zveze, z njim pa upravljajo najemniki. Premore 19. Ležišč v sobah. Odprt je vsak dan, predvsem pa ob koncu tedna in praznikih ter seveda po dogovoru z oskrbniki.  V zadnjem času se je v domu moč dobro okrepčati tako s hrano kot tudi pijačo.

Od doma se pot nadaljuje mimo spominskega obeležja (od tu je le 20 minut hoje do izredne razgledne točke Marinovec – 1029 m, kjer ob lepem vremenu lahko vidimo celotne Kamniško-Savinjske Alpe, Storžič …) do križišča ter po markirani stezi do romarske cerkve pri Novi Štifti.

 

Varianta 5: Veliki Marinovec. (N45 43.909 E14 39.368; n.v: 1029 m)

 

 

 

 

 

Vrh Velikega Marinovca 1029m

Nova Štifta

Romarska cerkev pri Novi Štifti. (N45 44.705 E14 39.869; n.v.: 624m)

Z odlokom občine Ribnica je bila razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Romarska cerkev pri Novi Štifti leži nad široko Ribniško dolino in je brezhibno vsajena v neokrnjeno naravno okolje, ki ga dopolnjujejo orjaška lipa, kapela sv. Jožefa iz 18. stoletja in frančiškanski samostan. Cerkev v današnji podobi je bila zgrajena med letoma 1641 in 1671, leta 1780 pa so ji dozidali svete stopnice. Notranjost cerkve je tipično baročna z bogatim okrasjem in lesenimi rezbarijami. Romarski začetki Nove Štifte segajo v leto 1583, ko je na mestu današnjega svetišča stala Marijina cerkvica ali kapela. Ustno izročilo povezuje začetek gradnje cerkve s prikazanjem Matere božje pobožnemu kmetu Matiji Furlanu. Zidavo cerkve je pripravil ribniški graščak Jurij Jakob Kizelj, udejanjil pa njegov sin Jurij Jernej Kizelj. Leta 1641 je bil položen temeljni kamen, po tridesetih letih je bila cerkev pripravljena na blagoslov. Leta 1914 so Marijino božjo pot pri Novi Štifti prevzeli frančiškani. Cerkev je krasen primer izvirne baročne arhitekture osmerokotnega tlorisa in s prislonjenim kvadratnim prezbiterijem s porezanimi vogali. Oba dela stavbe sta obokana z listnatima kupolama. Na severni strani je prezbiteriju prizidan mogočen zvonik, na južni pa nižja zakristija. Ob zvoniku se je moral hodnik v 18. stoletju umakniti svetim stopnicam, ki jih je s freskami poslikal Anton Postl. V notranjosti blestijo trije zlati oltarji. Oltarji in prižnica sodijo med najlepše spomenike rezbarske umetnosti iz druge polovice 17. stoletja. V novoštiftarsko svetišče od leta 2001 spet vabijo bronasti zvonovi, kot je bilo to do leta 1917, ko so vojaki v vojne namene vzeli dva zvonova. Novi zvonovi so bili uliti v livarni Perner iz Passaua. Veliki zvon s tonom v c-molu tehta 2400 kilogramov, drugi zvon s tonom v es-molu tehta 1450 kilogramov, tretji zvon s tonom v f-molu in četrti s tonom v g-molu pa tehtata po 1000  oziroma 720 kilogramov. Posebnost Nove Štifte so štiri lipe, dve mlajši in dve že kar častitljive starosti. V krošnji največje je postavljena uta, v kateri je prostora za dvajset oseb. Prva uta je bila postavljena že leta 1878, nato pa so jo še večkrat obnovili.

 

Od tu se spustimo po prijetni stezici mimo vasi Lipovšica do Ravnega Dola. Tu ne moremo mimo Maticove »etno hiše«.

Maticova etno hiša

Maticova etno hiša v Ravnem Dolu. (N45 44.804 E14 40.225; n.v.: 529m)

Lastnik je preuredil gospodarsko poslopje v zanimivo turistično točko.  Etno hiša je objekt, ki je ob neposredni  trasi sodraške pešpoti in ima tri vsebinske dele:

– ponazoritev nekdanje kmečke hiše (sobe), kjer se je  od jeseni do spomladi izdelovala suha roba (škafi, vitre,…);

– muzej kmečkega orodja;

– družabni prostori za 40 – 50 ljudi.

V prikazu nekdanjega bivalno – delovnega prostora so na ogled eksponati iz davnih časov. Muzej kmečkega orodja pa vsebuje številna orodja izpred traktorskega obdobja. Po predhodnem dogovoru je mogoče organizirati degustacijo domačih medenih dobrot.

Info:  Kulturno etnološko društvo Maticova etno hiša, Ravni Dol 1a, 1317 Sodražica

GSM 031 625 194; e-mail: ivan.sega@volja.net

Iz Ravnega Dola pot nadaljuje  preko Malih Vinic po cesti do vasi Sušj, kjer pri prvi hiši skrenemo levo po poljski poti do ceste Žlebič–Sodražica. Nato se po asfaltni cesti vzpnemo do vasi Mali Zapotok, do cekvice sv. Marka.

Sveti Marko

Sveti Marko

je lepo urejena vaška cerkvica s pokopališčem, z zanimivimi pogledi proti Ribniški dolini in Novi Štifti. Najstarejša – cerkev svetega Marka v Zapotoku – naj bi bila prvotno ajdovski tempelj – pogansko svetišče, ki je bilo kasneje spremenjeno v cerkev.

Pot se nato nadaljuje do vasi Sinovica, čez vas Preska do križišča pri vasi Hudi Konec, kjer se spusti po gozdni cesti in vlaki do zaselka Grdi Dol (Zamostec).

Varianta 6: Sinovica –  Pri hiši Oblak je po gozdni cesti možen ogled kraja, kjer je nekoč stal grad, imenovan »Stari grad« (10 min). Ovalna gomila s sledmi jarka okoli zgradbe je jasno vidna. Vrnitev je možna po isti poti ali po gozdni in poljski poti do vasi Zamostec.

Strmca

Cerkvica na Strmci

Pot se nato vzpne po cesti do vikend naselja in po poljski poti do cerkvice na Strmci. To je podružnična cerkev žalostne Matere božje na Strmci, ki je bila po zaobljubi zoper kugo grajena v letih 1842 do 1848. Od nje je lep pogled na Sodražico, sodraško dolino in pogorje Travne gore, kjer poteka dobršen del sodraške pešpoti. V dobrih 10 minutah se po poti spustimo na izhodišče “sodraške pešpoti” na trg v Sodražici.